Stekla, ki se standardno vgrajujejo v okna imajo vrednosti U_g=1,1W/m²K. Za pasivne hiše konkretnih zahtev za steklo ni, so pa posredno podane z zahtevo U_w<0,8W/m²K. Če hočemo tej zahtevi zadostiti, moramo v okna vgrajevati stekla U_g<0,8W/m²K. Najbolj pogosto uporabljena stekla so troslojna stekla, z dvema low-e nanosoma ter polnjena s plinom argonom ali kriptonom, U_g vrednosti pa se gibljejo od  0,8–0,4W/m²K. Na trgu so se že štirislojna stekla U_g < 0,4 W/m²K, ki se v večini primerov uporabljajo za fiksne zasteklitve. Slabost slednjih je, da prepuščajo manj sočne energije in zato pozimi skoznje pridobimo manj naravne energije v prostor, posledično moramo dimenzionirati boljši ogrevalni sistem.

Pri steklih za pasivne hiše je zelo pomemben podatek prepustnost sončne energije g [%] saj so od njega odvisni energijski dobitki v zimskem času. Emisijski nanosi, ki sicer steklu bistveno izboljšujejo toplotne karakteristike, pa sočasno zmanjšujejo energijske dobitke. Nekateri proizvajalci že izdelujejo stekla sicer enake sestave, z različnimi nanosi.

Prehod toplote skozi material je odvisen od specifične toplotne prehodnosti materiala, ki jo označujemo z λ [W/mK]. Nižja, ko je vrednost, bolj izolativen je material. Les je že sam po sebi dober izolator. Redkejši, ko je les, boljši izolator je. Zato je les iglavcev v primerjavi z lesom listavcev, z vidika toplotnih karakteristik, boljša izbira.

Z U [W/m2K] označujemo toplotno prehodnost skozi površino posameznega materiala ali sklopa materialov (steno, tla, zasteklitev, okna, vrata, …). Toplotno prehodnost okna določajo trije glavni parametri: steklo, okvir ter stik med steklom in okvirjem. Z besedo okvir tukaj zajamemo celoten leseni del, torej okensko krilo in okvir skupaj. Podatke o toplotnih karakteristikah stekel običajno dobimo od proizvajalca stekel. Toplotno prehodnost okvirja ter izgube na stiku med okvirjem in steklom, pa lahko določimo le z ustrezno programsko opremo.

Po zgoraj opisanem principu smo v podjetju M Sora opravili več kot 400 izračunov s katerimi smo sestavili lastno bazo podatkov o toplotnih lastnostih naših oken. Med sabo smo kombinirali različne tipe oken, z različnimi vrstami zasteklitev, z uporabo različnih distančnikov, … S tem smo dobili vpogled v kvaliteto, ki jo z okni že dosegamo, še bolj pomembno pa je, da smo z analizami detajlov ugotovili kje so naše rezerve, kje lahko detajle toplotno še izboljšamo. Vsakršno idejo smo lahko v trenutku preverili, jo nadgradili ali opustili.