V izračunih vedno upoštevajo standardizirano vzorčno dimenzijo okna 123 cm x 148 cm ter toplotno prehodnost stekla U_g = 0,7W/m²K. Večja okna od predpisane dimenzije imajo torej še boljše vrednosti, manjša okna, slabše.

Passivhaus inštitut je tudi institucija, ki certificira posamezne elemente, materiale ali konstrukcijske sklope. Pogoji za pridobitev certifikata so precej strogi, po pridobitvi, pa ima izdelek »dovoljenje«, da ga vgrajujemo v pasivne hiše. Dejstvo je, da končni kupci, predvsem pa projektanti, raje posegajo po certificiranih proizvodih, ki jim lahko zaupajo.

Pri pasivni gradnji je orientiranost hiše bistvenega pomena. Severna stran naj bi imela čim manj oken, južna čim več. Okna na severni strani morajo biti dobro izolativna, prepustnost sončne energije pa ni bistvena, ker je osvetljenost s soncem na tem delu minimalna. Okna na južni strani pa morajo biti čim večja, s čim večjo g vrednostjo. Dobitki sončne energije v zimskem času imajo prednost pred toplotno izolativnostjo. Optimalno je torej, da se v okna iste hiše vgrajujejo različna stekla, glede na to, kam je okno orientirano. Na severno stran vgrajujemo dobro izolativna stekla (Ug = 0,5W/m²K) s slabšo g-vrednostjo (g=0,5), na južno stran nekoliko slabše izolativna stekla (Ug = 0,6W/m²K ali Ug = 0,7W/m²K ) z boljšo g-vrednostjo (g=0,64).

V gradbeništvu dobiva vse večjo veljavo gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Če je še pred desetletjem takšna gradnja spominjala na znanstveno fantastiko, ki si jo lahko privoščijo samo bogati, pa z leti temu ni več tako. Kriteriji pasivne gradnje so ostali nespremenjeni, prilagodil se je trg, ki je v teh desetih letih našel številne rešitve, kako kriterijem zadostiti s sprejemljivimi stroški. Tehnične lastnosti materialov so tiste, ki ločijo med sabo slabše, dobre in odlične izdelke. Če govorimo o pasivni gradnji, so toplotne karakteristike tiste, o katerih se govori največ.

Eden od ciljev gradnje pasivnih in nizkoenergijskih hiš je tudi zmanjšanje izpustov CO₂ v okolje. Pri tem je smiselno, da v hišo ne vgrajujemo materialov, za katere smo pri njihovi proizvodnji porabili več CO₂, kot ga bomo v celotni življenjski dobi pasivne hiše, privarčevali. Izdelki  izdelani iz naravnih materialov morajo zato biti naša prva izbira. V podjetju M SORA smo od leta 1948 ostali zvesti svoji proizvodnji lesenih oken in vrat in vse skozi tudi razvijali nove tipe oken; tako po dizajnu, funkcionalnosti, kot tehničnih lastnostih.

Kvaliteto izdelanega okna označujejo številni parametri med katerimi je prav gotovo trenutno najbolj poznana toplotna prehodnost celotnega okna (Uw). Rečemo lahko, da dandanes na trgu skoraj ne morete kupiti slabega okna, zato so tehnične karakteristike oken tiste, ki na trgu ločijo kvaliteto od povprečja. Tudi kupci sami že dobro poznajo med sabo vrednosti toplotnih lastnosti stekel, okvirjev ter celotnega okna. Za vsako okno, oziroma za vsak njegov del je namreč pomembno, kakšne toplotne karakteristike ima.

V M SORI smo leta 2008 začeli z lastnimi izračuni toplotnih prehodnosti. Uporabljamo isti računalniški program, kot priznani inštitut za okna IFT Rosenheim, izračuni pa so izdelani v skladu s standardom ISO EN 10077-1.  Izračune potrebujemo tako za lastno bazo podatkov oken, ki so trenutno v prodaji, za razvoj novih detajlov ter vse več, za potrebe kupcev, ki se prijavljajo na razpise za podelitev subvencij za nizkoenergijske ali pasivne gradnje. Povpraševanje kupcev po varčnih U vrednostih posameznih oken je v zadnjem letu namreč skokovito naraslo.