Stekla, ki se standardno vgrajujejo v okna imajo vrednosti U_g=1,1W/m²K. Za pasivne hiše konkretnih zahtev za steklo ni, so pa posredno podane z zahtevo U_w<0,8W/m²K. Če hočemo tej zahtevi zadostiti, moramo v okna vgrajevati stekla U_g<0,8W/m²K. Najbolj pogosto uporabljena stekla so troslojna stekla, z dvema low-e nanosoma ter polnjena s plinom argonom ali kriptonom, U_g vrednosti pa se gibljejo od  0,8–0,4W/m²K. Na trgu so se že štirislojna stekla U_g < 0,4 W/m²K, ki se v večini primerov uporabljajo za fiksne zasteklitve. Slabost slednjih je, da prepuščajo manj sočne energije in zato pozimi skoznje pridobimo manj naravne energije v prostor, posledično moramo dimenzionirati boljši ogrevalni sistem.

Pri steklih za pasivne hiše je zelo pomemben podatek prepustnost sončne energije g [%] saj so od njega odvisni energijski dobitki v zimskem času. Emisijski nanosi, ki sicer steklu bistveno izboljšujejo toplotne karakteristike, pa sočasno zmanjšujejo energijske dobitke. Nekateri proizvajalci že izdelujejo stekla sicer enake sestave, z različnimi nanosi.