Okno Polar je v lanskem letu doživelo korenito spremembo. Izolacijski profil iz celuloze ter ABS profila je nadomestila izolacija (Neopor, Stiropor, …) pritrjena neposredno na leseno okno. Zaradi zaščite pred zunanjimi vplivi je izolacija prekrita z Alu profilom. Novo okno se sedaj imenuje M SORA POLARE. Z vitkejšim in cenovno ugodnejšim profilom dosežemo enake toplotne karakteristike, kot pri oknu M SORA Polar.

Okno Sora PolarE

M SORA POLARE 92

Po nastanku okna M SORA PASIV IZO ter patentiranju izolacijske obloge v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji ter na Hrvaškem, smo tovrstno izolacijo prenesli tudi na naše okno M SORA POLAR E. S tem smo ohranili toplotne karakteristike okna, sočasno pa smo izolacijo iz umetnih snovi nadomestili s povsem naravno. Izolacijska obloga z zračnimi režami nam omogoča izdelavo profilov v različnih vgradnih debelinah.

Okno Sora PolarE 92

Okno je narejeno iz klasičnega okenskega profila debeline 68mm. Na okvirju mu je dodan reciklažni PVC profil polnjen s celulozo, ki je obdan z alu profilom. Profil je zelo dobro toplotno izolativen, hkrati pa v celoti ekološko razgradljiv. Toplotno dobro izolativnemu steklu Ug=0,5W/m²K, je dodano še četrto steklo (6mm), na zunanji strani. Z njim ustvarimo medstekelni prostor, ki služi vgradnji senčil. Sočasno pa nam celotna zasteklitev ustvari izredno dobro zvočno izolativno steklo z Rw = 46dB. Tudi to okno ima certifikat Passivhaus inštituta.

Okno Sora Japan

M Sora Polar

Okno Polar je okno, kjer profil polnjen s celulozo prekriva tako okvir kot krilo. Celoten profil je z zunanje strani zaščiten z aluminijem. Uporabljeni materiali so okolju prijazni in jih je mogoče reciklirati. Dovršen sistem pritrditve maske na leseni del skrbi za nemoteno prezračevanje ter omogoča kompenzacijo dimenzijskih nihanj ob spremembah vlage in temperature.  Okno že ima pridobljen certifikat Passivhaus inštituta.

Okna Sora Polar

Sora Pasiv

Sora Pasiv

Proizvesti dobro izolativno okno je zahteven postopek. Pomembneje pa je, da se tukaj naša skrb o minimalnih toplotnih izgubah ne konča. Poskrbeti moramo, da bo dobro izolativno okno tudi kvalitetno vgrajeno. Zato je pomembno, da se načini vgradnje že vnaprej predvidijo in preverijo. Najboljše je, če se pred vgradnjo dejansko izvede simulacija vgradnje izbranega okna v izbran fasadni sistem. Preverijo se možnosti tvorbe kondenza in plesni ter se predlagajo optimalne rešitve. Izkušnje so pokazale, da so izgube, na stiku okno – stena ob neprimerni vgradnji, precejšnje. Uspešno se jim lahko izognemo, če okno vgradimo tako, da izolacijo, ki prekriva osnovno konstrukcijo, enostavno potegnemo čez okvir okna. S tem lahko vgradnjo optimiziramo do te mere, da ima vgrajeno okno dejansko boljše izolativne lastnosti, kot samostojno okno. S to idejo v mislih smo oblikovali okno M SORA PASIV. Samo okno nima posebnih toplotnih karakteristik, vgrajeno, pa doseže kriterije pasivnega okna  U_w,vgradnje<0,85 W/m²K.

Sora Pasiv Izo

Problem toplotne izolativnosti pri oknu predstavlja okvir. Za dosego pasivnih kriterijev, ga je potrebno izboljšati z debelejšim profilom, oz. z dodajanjem izolativnih materialov v ali na sam okvir. Zadnji dve leti lahko na trgu zasledimo vse več okenskih profilov, kjer so v samem profilu zračni žepi, ki predstavljajo dobro izolativna območja. Rešitve, kje in koliko je teh zračnih žepov, pa se od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo. Če se zračni žepi nahajajo v lepljencu krila ali okvirja, se pojavijo težave na spojih. Da bi se temu izognili, smo v M Sori izdelali okno, kjer je profil z zračnimi žepi dodan na že samostojno okno. Tako smo dobili toplotno dobro izolativno okno, primerno za vgradnjo v pasivne hiše. Če kupca moti velika lesena površina na zunanji strani, ki pa ob rednem vzdrževanju ni problematična, lahko leseni del prekrijemo z alu oblogo.  Okno ima certifikat Passivhaus inštituta.

Sora Pasiv Izo

V izračunih vedno upoštevajo standardizirano vzorčno dimenzijo okna 123 cm x 148 cm ter toplotno prehodnost stekla U_g = 0,7W/m²K. Večja okna od predpisane dimenzije imajo torej še boljše vrednosti, manjša okna, slabše.

Passivhaus inštitut je tudi institucija, ki certificira posamezne elemente, materiale ali konstrukcijske sklope. Pogoji za pridobitev certifikata so precej strogi, po pridobitvi, pa ima izdelek »dovoljenje«, da ga vgrajujemo v pasivne hiše. Dejstvo je, da končni kupci, predvsem pa projektanti, raje posegajo po certificiranih proizvodih, ki jim lahko zaupajo.

Pri pasivni gradnji je orientiranost hiše bistvenega pomena. Severna stran naj bi imela čim manj oken, južna čim več. Okna na severni strani morajo biti dobro izolativna, prepustnost sončne energije pa ni bistvena, ker je osvetljenost s soncem na tem delu minimalna. Okna na južni strani pa morajo biti čim večja, s čim večjo g vrednostjo. Dobitki sončne energije v zimskem času imajo prednost pred toplotno izolativnostjo. Optimalno je torej, da se v okna iste hiše vgrajujejo različna stekla, glede na to, kam je okno orientirano. Na severno stran vgrajujemo dobro izolativna stekla (Ug = 0,5W/m²K) s slabšo g-vrednostjo (g=0,5), na južno stran nekoliko slabše izolativna stekla (Ug = 0,6W/m²K ali Ug = 0,7W/m²K ) z boljšo g-vrednostjo (g=0,64).

Primerjava poteka izoterm pri toplem ali alu distančniku.

Rdeča linija označuje izotermo T=13°C, ki pri dobro konstruiranem okenskem okvirju ne sme priti na notranjo stran okna. Kadar uporabimo termo distančnik je kriterij izpolnjen, kadar je v uporabi alu-distančnik pa izoterme sežejo krepko v notranjost. Pri istem profilu je toplotna prehodnost okna, ki ima alu-distančnik za 0,15W/m²K slabša od toplotne prehodnosti okna s termo distančnikom. Okna z aluminijastim distančnikom imajo tudi veliko večjo verjetnost nastanka kondenza na robnem delu. Toplotne izgube na stiku steklo-profil se podajajo s specifičnimi toplotnimi izgubami ψ_g [W/mK]. V spodnji tabeli so prikazane specifične toplotne izgube različnih distančnikov v lesenem oknu.

Specifične toplotne izgube različnih distančnikov

V praksi se večinoma uporabljata aluminijast ter topli distančnik. Oslabitev zaradi distančnika ima vpliv vsaj še 10cm v notranjost stekla. V tem območju ima steklo slabšo toplotno prehodnost od deklarirane. Zatorej je pri majhnih oknih, kjer vpliv robnih izgub lahko seže povsem do sredine okna, smiselno preveriti, katero steklo je smotrno vgraditi. Razlika v ceni stekla Ug = 0,5W/m²K (polnjeno kriptonom) in Ug = 0,6W/m²K (polnjeno z argonom) je lahko tudi dvakratna, razlika v toplotni prehodnosti okna pa, zaradi vpliva robnih izgub, zanemarljiva.

Pri steklih za pasivne hiše je zelo pomemben podatek prepustnost sončne energije g [%] saj so od njega odvisni energijski dobitki v zimskem času. Emisijski nanosi, ki sicer steklu bistveno izboljšujejo toplotne karakteristike, pa sočasno zmanjšujejo energijske dobitke. Nekateri proizvajalci že izdelujejo stekla sicer enake sestave, z različnimi nanosi.

V pasivne hiše vgrajujemo okna z U_w<0,8W/m²K. Klasično steklo, ki se v pasivne hiše vgrajuje ima Ug =0,5 ali 0,6W/m²K. Klasičen okenski profil (68mm) doseže toplotno prehodnost 1,3-1,5W/m²K. S takšnim steklom in okenskim profilom dosežemo vrednosti celotnega okna okrog U_w=1,0W/m²K. Da zadostimo pasivnim kriterijem moramo torej toplotno prehodnost okvirja precej izboljšati. Profil lahko izboljšamo z razširitvijo lesenega dela, vendar s tem sočasno zmanjšujemo površino stekla, kar zopet slabša skupni U_w. Druga možnost je, da v sam lepljenec vgrajujemo različne izolacijske materiale. Tretja možnost pa je, da izolacijo dodajamo na osnovno okno. V M Sori je dodaten profil sestavljen iz reciklažnega PVC materiala, polnjenega s celulozo ter prekritega z aluminijem.

Okna M SORA PASIV IZO ter M SORA POLAR E 92, 122 pa združuje zadnji dve možnosti izboljšanja profila. Na osnovno konstrukcijo smo namreč dodali leseni okvir z zračnimi žepi.

Z U [W/m2K] označujemo toplotno prehodnost skozi površino posameznega materiala ali sklopa materialov (steno, tla, zasteklitev, okna, vrata, …). Toplotno prehodnost okna določajo trije glavni parametri: steklo, okvir ter stik med steklom in okvirjem. Z besedo okvir tukaj zajamemo celoten leseni del, torej okensko krilo in okvir skupaj. Podatke o toplotnih karakteristikah stekel običajno dobimo od proizvajalca stekel. Toplotno prehodnost okvirja ter izgube na stiku med okvirjem in steklom, pa lahko določimo le z ustrezno programsko opremo.

Po zgoraj opisanem principu smo v podjetju M Sora opravili več kot 400 izračunov s katerimi smo sestavili lastno bazo podatkov o toplotnih lastnostih naših oken. Med sabo smo kombinirali različne tipe oken, z različnimi vrstami zasteklitev, z uporabo različnih distančnikov, … S tem smo dobili vpogled v kvaliteto, ki jo z okni že dosegamo, še bolj pomembno pa je, da smo z analizami detajlov ugotovili kje so naše rezerve, kje lahko detajle toplotno še izboljšamo. Vsakršno idejo smo lahko v trenutku preverili, jo nadgradili ali opustili.

V gradbeništvu dobiva vse večjo veljavo gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Če je še pred desetletjem takšna gradnja spominjala na znanstveno fantastiko, ki si jo lahko privoščijo samo bogati, pa z leti temu ni več tako. Kriteriji pasivne gradnje so ostali nespremenjeni, prilagodil se je trg, ki je v teh desetih letih našel številne rešitve, kako kriterijem zadostiti s sprejemljivimi stroški. Tehnične lastnosti materialov so tiste, ki ločijo med sabo slabše, dobre in odlične izdelke. Če govorimo o pasivni gradnji, so toplotne karakteristike tiste, o katerih se govori največ.

Eden od ciljev gradnje pasivnih in nizkoenergijskih hiš je tudi zmanjšanje izpustov CO₂ v okolje. Pri tem je smiselno, da v hišo ne vgrajujemo materialov, za katere smo pri njihovi proizvodnji porabili več CO₂, kot ga bomo v celotni življenjski dobi pasivne hiše, privarčevali. Izdelki  izdelani iz naravnih materialov morajo zato biti naša prva izbira. V podjetju M SORA smo od leta 1948 ostali zvesti svoji proizvodnji lesenih oken in vrat in vse skozi tudi razvijali nove tipe oken; tako po dizajnu, funkcionalnosti, kot tehničnih lastnostih.

Kvaliteto izdelanega okna označujejo številni parametri med katerimi je prav gotovo trenutno najbolj poznana toplotna prehodnost celotnega okna (Uw). Rečemo lahko, da dandanes na trgu skoraj ne morete kupiti slabega okna, zato so tehnične karakteristike oken tiste, ki na trgu ločijo kvaliteto od povprečja. Tudi kupci sami že dobro poznajo med sabo vrednosti toplotnih lastnosti stekel, okvirjev ter celotnega okna. Za vsako okno, oziroma za vsak njegov del je namreč pomembno, kakšne toplotne karakteristike ima.

V M SORI smo leta 2008 začeli z lastnimi izračuni toplotnih prehodnosti. Uporabljamo isti računalniški program, kot priznani inštitut za okna IFT Rosenheim, izračuni pa so izdelani v skladu s standardom ISO EN 10077-1.  Izračune potrebujemo tako za lastno bazo podatkov oken, ki so trenutno v prodaji, za razvoj novih detajlov ter vse več, za potrebe kupcev, ki se prijavljajo na razpise za podelitev subvencij za nizkoenergijske ali pasivne gradnje. Povpraševanje kupcev po varčnih U vrednostih posameznih oken je v zadnjem letu namreč skokovito naraslo.