Okno je narejeno iz klasičnega okenskega profila debeline 68mm. Na okvirju mu je dodan reciklažni PVC profil polnjen s celulozo, ki je obdan z alu profilom. Profil je zelo dobro toplotno izolativen, hkrati pa v celoti ekološko razgradljiv. Toplotno dobro izolativnemu steklu Ug=0,5W/m²K, je dodano še četrto steklo (6mm), na zunanji strani. Z njim ustvarimo medstekelni prostor, ki služi vgradnji senčil. Sočasno pa nam celotna zasteklitev ustvari izredno dobro zvočno izolativno steklo z Rw = 46dB. Tudi to okno ima certifikat Passivhaus inštituta.

Okno Sora Japan

M Sora Polar

Okno Polar je okno, kjer profil polnjen s celulozo prekriva tako okvir kot krilo. Celoten profil je z zunanje strani zaščiten z aluminijem. Uporabljeni materiali so okolju prijazni in jih je mogoče reciklirati. Dovršen sistem pritrditve maske na leseni del skrbi za nemoteno prezračevanje ter omogoča kompenzacijo dimenzijskih nihanj ob spremembah vlage in temperature.  Okno že ima pridobljen certifikat Passivhaus inštituta.

Okna Sora Polar

Sora Pasiv

Sora Pasiv

Proizvesti dobro izolativno okno je zahteven postopek. Pomembneje pa je, da se tukaj naša skrb o minimalnih toplotnih izgubah ne konča. Poskrbeti moramo, da bo dobro izolativno okno tudi kvalitetno vgrajeno. Zato je pomembno, da se načini vgradnje že vnaprej predvidijo in preverijo. Najboljše je, če se pred vgradnjo dejansko izvede simulacija vgradnje izbranega okna v izbran fasadni sistem. Preverijo se možnosti tvorbe kondenza in plesni ter se predlagajo optimalne rešitve. Izkušnje so pokazale, da so izgube, na stiku okno – stena ob neprimerni vgradnji, precejšnje. Uspešno se jim lahko izognemo, če okno vgradimo tako, da izolacijo, ki prekriva osnovno konstrukcijo, enostavno potegnemo čez okvir okna. S tem lahko vgradnjo optimiziramo do te mere, da ima vgrajeno okno dejansko boljše izolativne lastnosti, kot samostojno okno. S to idejo v mislih smo oblikovali okno M SORA PASIV. Samo okno nima posebnih toplotnih karakteristik, vgrajeno, pa doseže kriterije pasivnega okna  U_w,vgradnje<0,85 W/m²K.

Sora Pasiv Izo

Problem toplotne izolativnosti pri oknu predstavlja okvir. Za dosego pasivnih kriterijev, ga je potrebno izboljšati z debelejšim profilom, oz. z dodajanjem izolativnih materialov v ali na sam okvir. Zadnji dve leti lahko na trgu zasledimo vse več okenskih profilov, kjer so v samem profilu zračni žepi, ki predstavljajo dobro izolativna območja. Rešitve, kje in koliko je teh zračnih žepov, pa se od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo. Če se zračni žepi nahajajo v lepljencu krila ali okvirja, se pojavijo težave na spojih. Da bi se temu izognili, smo v M Sori izdelali okno, kjer je profil z zračnimi žepi dodan na že samostojno okno. Tako smo dobili toplotno dobro izolativno okno, primerno za vgradnjo v pasivne hiše. Če kupca moti velika lesena površina na zunanji strani, ki pa ob rednem vzdrževanju ni problematična, lahko leseni del prekrijemo z alu oblogo.  Okno ima certifikat Passivhaus inštituta.

Sora Pasiv Izo

V izračunih vedno upoštevajo standardizirano vzorčno dimenzijo okna 123 cm x 148 cm ter toplotno prehodnost stekla U_g = 0,7W/m²K. Večja okna od predpisane dimenzije imajo torej še boljše vrednosti, manjša okna, slabše.

Passivhaus inštitut je tudi institucija, ki certificira posamezne elemente, materiale ali konstrukcijske sklope. Pogoji za pridobitev certifikata so precej strogi, po pridobitvi, pa ima izdelek »dovoljenje«, da ga vgrajujemo v pasivne hiše. Dejstvo je, da končni kupci, predvsem pa projektanti, raje posegajo po certificiranih proizvodih, ki jim lahko zaupajo.

Pri pasivni gradnji je orientiranost hiše bistvenega pomena. Severna stran naj bi imela čim manj oken, južna čim več. Okna na severni strani morajo biti dobro izolativna, prepustnost sončne energije pa ni bistvena, ker je osvetljenost s soncem na tem delu minimalna. Okna na južni strani pa morajo biti čim večja, s čim večjo g vrednostjo. Dobitki sončne energije v zimskem času imajo prednost pred toplotno izolativnostjo. Optimalno je torej, da se v okna iste hiše vgrajujejo različna stekla, glede na to, kam je okno orientirano. Na severno stran vgrajujemo dobro izolativna stekla (Ug = 0,5W/m²K) s slabšo g-vrednostjo (g=0,5), na južno stran nekoliko slabše izolativna stekla (Ug = 0,6W/m²K ali Ug = 0,7W/m²K ) z boljšo g-vrednostjo (g=0,64).

V pasivne hiše vgrajujemo okna z U_w<0,8W/m²K. Klasično steklo, ki se v pasivne hiše vgrajuje ima Ug =0,5 ali 0,6W/m²K. Klasičen okenski profil (68mm) doseže toplotno prehodnost 1,3-1,5W/m²K. S takšnim steklom in okenskim profilom dosežemo vrednosti celotnega okna okrog U_w=1,0W/m²K. Da zadostimo pasivnim kriterijem moramo torej toplotno prehodnost okvirja precej izboljšati. Profil lahko izboljšamo z razširitvijo lesenega dela, vendar s tem sočasno zmanjšujemo površino stekla, kar zopet slabša skupni U_w. Druga možnost je, da v sam lepljenec vgrajujemo različne izolacijske materiale. Tretja možnost pa je, da izolacijo dodajamo na osnovno okno. V M Sori je dodaten profil sestavljen iz reciklažnega PVC materiala, polnjenega s celulozo ter prekritega z aluminijem.

Okna M SORA PASIV IZO ter M SORA POLAR E 92, 122 pa združuje zadnji dve možnosti izboljšanja profila. Na osnovno konstrukcijo smo namreč dodali leseni okvir z zračnimi žepi.

V gradbeništvu dobiva vse večjo veljavo gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Če je še pred desetletjem takšna gradnja spominjala na znanstveno fantastiko, ki si jo lahko privoščijo samo bogati, pa z leti temu ni več tako. Kriteriji pasivne gradnje so ostali nespremenjeni, prilagodil se je trg, ki je v teh desetih letih našel številne rešitve, kako kriterijem zadostiti s sprejemljivimi stroški. Tehnične lastnosti materialov so tiste, ki ločijo med sabo slabše, dobre in odlične izdelke. Če govorimo o pasivni gradnji, so toplotne karakteristike tiste, o katerih se govori največ.

Eden od ciljev gradnje pasivnih in nizkoenergijskih hiš je tudi zmanjšanje izpustov CO₂ v okolje. Pri tem je smiselno, da v hišo ne vgrajujemo materialov, za katere smo pri njihovi proizvodnji porabili več CO₂, kot ga bomo v celotni življenjski dobi pasivne hiše, privarčevali. Izdelki  izdelani iz naravnih materialov morajo zato biti naša prva izbira. V podjetju M SORA smo od leta 1948 ostali zvesti svoji proizvodnji lesenih oken in vrat in vse skozi tudi razvijali nove tipe oken; tako po dizajnu, funkcionalnosti, kot tehničnih lastnostih.

Kvaliteto izdelanega okna označujejo številni parametri med katerimi je prav gotovo trenutno najbolj poznana toplotna prehodnost celotnega okna (Uw). Rečemo lahko, da dandanes na trgu skoraj ne morete kupiti slabega okna, zato so tehnične karakteristike oken tiste, ki na trgu ločijo kvaliteto od povprečja. Tudi kupci sami že dobro poznajo med sabo vrednosti toplotnih lastnosti stekel, okvirjev ter celotnega okna. Za vsako okno, oziroma za vsak njegov del je namreč pomembno, kakšne toplotne karakteristike ima.

V M SORI smo leta 2008 začeli z lastnimi izračuni toplotnih prehodnosti. Uporabljamo isti računalniški program, kot priznani inštitut za okna IFT Rosenheim, izračuni pa so izdelani v skladu s standardom ISO EN 10077-1.  Izračune potrebujemo tako za lastno bazo podatkov oken, ki so trenutno v prodaji, za razvoj novih detajlov ter vse več, za potrebe kupcev, ki se prijavljajo na razpise za podelitev subvencij za nizkoenergijske ali pasivne gradnje. Povpraševanje kupcev po varčnih U vrednostih posameznih oken je v zadnjem letu namreč skokovito naraslo.