pvc okna, lesena okna, okna, pvc vrata, lesena vrata

M SORA POLARE

Okno Polar je v lanskem letu doživelo korenito spremembo. Izolacijski profil iz celuloze ter ABS profila je nadomestila izolacija (Neopor, Stiropor, …) pritrjena neposredno na leseno okno. Zaradi zaščite pred zunanjimi vplivi je izolacija prekrita z Alu profilom. Novo okno se sedaj imenuje M SORA POLARE. Z vitkejšim in cenovno ugodnejšim profilom dosežemo enake toplotne karakteristike, kot pri oknu M SORA Polar.

Okno Sora PolarE

M SORA POLARE 92

Po nastanku okna M SORA PASIV IZO ter patentiranju izolacijske obloge v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji ter na Hrvaškem, smo tovrstno izolacijo prenesli tudi na naše okno M SORA POLAR E. S tem smo ohranili toplotne karakteristike okna, sočasno pa smo izolacijo iz umetnih snovi nadomestili s povsem naravno. Izolacijska obloga z zračnimi režami nam omogoča izdelavo profilov v različnih vgradnih debelinah.

Okno Sora PolarE 92

M Sora Japan

Okno je narejeno iz klasičnega okenskega profila debeline 68mm. Na okvirju mu je dodan reciklažni PVC profil polnjen s celulozo, ki je obdan z alu profilom. Profil je zelo dobro toplotno izolativen, hkrati pa v celoti ekološko razgradljiv. Toplotno dobro izolativnemu steklu Ug=0,5W/m²K, je dodano še četrto steklo (6mm), na zunanji strani. Z njim ustvarimo medstekelni prostor, ki služi vgradnji senčil. Sočasno pa nam celotna zasteklitev ustvari izredno dobro zvočno izolativno steklo z Rw = 46dB. Tudi to okno ima certifikat Passivhaus inštituta.

Okno Sora Japan

M Sora Polar

Okno Polar je okno, kjer profil polnjen s celulozo prekriva tako okvir kot krilo. Celoten profil je z zunanje strani zaščiten z aluminijem. Uporabljeni materiali so okolju prijazni in jih je mogoče reciklirati. Dovršen sistem pritrditve maske na leseni del skrbi za nemoteno prezračevanje ter omogoča kompenzacijo dimenzijskih nihanj ob spremembah vlage in temperature.  Okno že ima pridobljen certifikat Passivhaus inštituta.

Okna Sora Polar

Sora Pasiv

Sora Pasiv

Proizvesti dobro izolativno okno je zahteven postopek. Pomembneje pa je, da se tukaj naša skrb o minimalnih toplotnih izgubah ne konča. Poskrbeti moramo, da bo dobro izolativno okno tudi kvalitetno vgrajeno. Zato je pomembno, da se načini vgradnje že vnaprej predvidijo in preverijo. Najboljše je, če se pred vgradnjo dejansko izvede simulacija vgradnje izbranega okna v izbran fasadni sistem. Preverijo se možnosti tvorbe kondenza in plesni ter se predlagajo optimalne rešitve. Izkušnje so pokazale, da so izgube, na stiku okno – stena ob neprimerni vgradnji, precejšnje. Uspešno se jim lahko izognemo, če okno vgradimo tako, da izolacijo, ki prekriva osnovno konstrukcijo, enostavno potegnemo čez okvir okna. S tem lahko vgradnjo optimiziramo do te mere, da ima vgrajeno okno dejansko boljše izolativne lastnosti, kot samostojno okno. S to idejo v mislih smo oblikovali okno M SORA PASIV. Samo okno nima posebnih toplotnih karakteristik, vgrajeno, pa doseže kriterije pasivnega okna  U_w,vgradnje<0,85 W/m²K.

Sora Pasiv Izo

Problem toplotne izolativnosti pri oknu predstavlja okvir. Za dosego pasivnih kriterijev, ga je potrebno izboljšati z debelejšim profilom, oz. z dodajanjem izolativnih materialov v ali na sam okvir. Zadnji dve leti lahko na trgu zasledimo vse več okenskih profilov, kjer so v samem profilu zračni žepi, ki predstavljajo dobro izolativna območja. Rešitve, kje in koliko je teh zračnih žepov, pa se od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo. Če se zračni žepi nahajajo v lepljencu krila ali okvirja, se pojavijo težave na spojih. Da bi se temu izognili, smo v M Sori izdelali okno, kjer je profil z zračnimi žepi dodan na že samostojno okno. Tako smo dobili toplotno dobro izolativno okno, primerno za vgradnjo v pasivne hiše. Če kupca moti velika lesena površina na zunanji strani, ki pa ob rednem vzdrževanju ni problematična, lahko leseni del prekrijemo z alu oblogo.  Okno ima certifikat Passivhaus inštituta.

Sora Pasiv Izo

Kriterije toplotnih prehodnosti posameznih elementov (sten, oken, tal, strehe, … ) za vgradnjo v pasivne hiše je postavil Passivhaus Institute v Darmstadtu v Nemčiji. Inštitut je vodilno gonilo pri postavitvi standardov ter pri promociji pasivne gradnje že od vsega začetka. Da lahko okno označimo za pasivno okno mora zadostiti dvema glavnima kriterijema:

V izračunih vedno upoštevajo standardizirano vzorčno dimenzijo okna 123 cm x 148 cm ter toplotno prehodnost stekla U_g = 0,7W/m²K. Večja okna od predpisane dimenzije imajo torej še boljše vrednosti, manjša okna, slabše.

Passivhaus inštitut je tudi institucija, ki certificira posamezne elemente, materiale ali konstrukcijske sklope. Pogoji za pridobitev certifikata so precej strogi, po pridobitvi, pa ima izdelek »dovoljenje«, da ga vgrajujemo v pasivne hiše. Dejstvo je, da končni kupci, predvsem pa projektanti, raje posegajo po certificiranih proizvodih, ki jim lahko zaupajo.

Pri pasivni gradnji je orientiranost hiše bistvenega pomena. Severna stran naj bi imela čim manj oken, južna čim več. Okna na severni strani morajo biti dobro izolativna, prepustnost sončne energije pa ni bistvena, ker je osvetljenost s soncem na tem delu minimalna. Okna na južni strani pa morajo biti čim večja, s čim večjo g vrednostjo. Dobitki sončne energije v zimskem času imajo prednost pred toplotno izolativnostjo. Optimalno je torej, da se v okna iste hiše vgrajujejo različna stekla, glede na to, kam je okno orientirano. Na severno stran vgrajujemo dobro izolativna stekla (Ug = 0,5W/m²K) s slabšo g-vrednostjo (g=0,5), na južno stran nekoliko slabše izolativna stekla (Ug = 0,6W/m²K ali Ug = 0,7W/m²K ) z boljšo g-vrednostjo (g=0,64).

Četudi uspemo izdelati dober profil okna ter izbrati dobro izolativno steklo, še nimamo kvalitetnega okna. Zelo pomembno je, kako steklo in lesen profil okna skupaj spojimo. Stik predstavlja območje toplotnih izgub in naša naloga je, da so te izgube čim manjše. Prvi korak naredimo že z izbiro distančnika v samem steklu. Dolga leta je prevladoval aluminijast distančnik, ki pa ga v zadnjih letih uspešno zamenjuje topli distančnik(TGI). Aluminij je namreč zelo dober prevodnik in toplotne izgube pri steklu, ki ima vgrajen alu-distančnik so velike.

Primerjava poteka izoterm pri toplem ali alu distančniku.

Rdeča linija označuje izotermo T=13°C, ki pri dobro konstruiranem okenskem okvirju ne sme priti na notranjo stran okna. Kadar uporabimo termo distančnik je kriterij izpolnjen, kadar je v uporabi alu-distančnik pa izoterme sežejo krepko v notranjost. Pri istem profilu je toplotna prehodnost okna, ki ima alu-distančnik za 0,15W/m²K slabša od toplotne prehodnosti okna s termo distančnikom. Okna z aluminijastim distančnikom imajo tudi veliko večjo verjetnost nastanka kondenza na robnem delu. Toplotne izgube na stiku steklo-profil se podajajo s specifičnimi toplotnimi izgubami ψ_g [W/mK]. V spodnji tabeli so prikazane specifične toplotne izgube različnih distančnikov v lesenem oknu.

Specifične toplotne izgube različnih distančnikov

V praksi se večinoma uporabljata aluminijast ter topli distančnik. Oslabitev zaradi distančnika ima vpliv vsaj še 10cm v notranjost stekla. V tem območju ima steklo slabšo toplotno prehodnost od deklarirane. Zatorej je pri majhnih oknih, kjer vpliv robnih izgub lahko seže povsem do sredine okna, smiselno preveriti, katero steklo je smotrno vgraditi. Razlika v ceni stekla Ug = 0,5W/m²K (polnjeno kriptonom) in Ug = 0,6W/m²K (polnjeno z argonom) je lahko tudi dvakratna, razlika v toplotni prehodnosti okna pa, zaradi vpliva robnih izgub, zanemarljiva.

Stekla, ki se standardno vgrajujejo v okna imajo vrednosti U_g=1,1W/m²K. Za pasivne hiše konkretnih zahtev za steklo ni, so pa posredno podane z zahtevo U_w<0,8W/m²K. Če hočemo tej zahtevi zadostiti, moramo v okna vgrajevati stekla U_g<0,8W/m²K. Najbolj pogosto uporabljena stekla so troslojna stekla, z dvema low-e nanosoma ter polnjena s plinom argonom ali kriptonom, U_g vrednosti pa se gibljejo od  0,8–0,4W/m²K. Na trgu so se že štirislojna stekla U_g < 0,4 W/m²K, ki se v večini primerov uporabljajo za fiksne zasteklitve. Slabost slednjih je, da prepuščajo manj sočne energije in zato pozimi skoznje pridobimo manj naravne energije v prostor, posledično moramo dimenzionirati boljši ogrevalni sistem.

Pri steklih za pasivne hiše je zelo pomemben podatek prepustnost sončne energije g [%] saj so od njega odvisni energijski dobitki v zimskem času. Emisijski nanosi, ki sicer steklu bistveno izboljšujejo toplotne karakteristike, pa sočasno zmanjšujejo energijske dobitke. Nekateri proizvajalci že izdelujejo stekla sicer enake sestave, z različnimi nanosi.